DUHOVNI POKLICI
Na nedeljo dobrega Pastirja (4. velikonočna nedelja) nam Jezus naroča, da moramo za duhovne poklice moliti: »Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev« (Mt 9,39).
Verna mož in žena sta se po poroki zmenila, da bosta vsak dan pri večerni molitvi dodala še desetko rožnega venca, da bi dobila otroke in da bi Bog kakšnega poklical v duhovni poklic. In pomislite, iz njunih otrok je Bog poklical eno redovnico in dva duhovnika. Kaj pomeni goreča in vztrajna molitev! Blaženi škof Slomšek je celo zapisal: »Mati novo mašo poje.« S tem je hotel reči, da duhovniški poklic izmoli mati.
Večja verjetnost je, da bo Bog poklical v duhovni poklic iz tiste družine, kjer je več otrok. Motijo se tisti starši, ki mislijo, da bodo izgubili sina, če se bo odločil za duhovništvo. Duhovnik ostane s svojimi starši najbolj povezan. In ko bodo že mrtvi, bo pri vsaki maši molil: »Gospod, spomni se moje mame, ki si jo s tega sveta poklical, Gospod, spomni se mojega očeta …«
Včasih pa Bog kliče tam, kjer bi najmanj pričakovali. Poljski škof je pripovedoval, kako je v dobi prejšnjega, ruskega sistema prišel k njemu neznan mladenič, star 18 let. Ko se mu je predstavil, mu je dejal: »Prišel sem, da bi vstopil v semenišče, rad bi postal duhovnik.« Škof mu je dejal, naj se javi ravnatelju semenišča s krstnim listom z vpisom svete birme. A na škofovo presenečenje, mu je dejal: »Jaz nisem krščen.« Škof nato: »Pa kako si izbral duhovniški poklic, če nisi niti krščen?« Fant je škofu povedal, kaj je doživel. Starši so bili brez vere. Oče je bil višji partijski uslužbenec. Vzgajali so ga brez vere v sovraštvu do Cerkve. Nekega dne pa je iz radovednosti šel v cerkev in kar naenkrat v sebi slišal jasne besede: »Jaz živim in ti boš moj duhovnik!« In potem je dodal: »Takoj sem veroval. Verujem v Boga, čeprav nisem ničesar slišal o veri. Enostavno vem, da Bog je, in da ga moram ubogati in sprejeti njegov klic.« Škof je bil tako presenečen, kot da bi sanjal. Fanta je vprašal, kdaj bo naredil maturo. »Čez kakšen mesec,« je povedal. In škof: »Dobro, do takrat si še lahko premisliš.« Fant pa: »Nimam kaj premišljati, Bogu ne morem reči ne!« Škof ga je poslal k ravnatelju semenišča. Ta ga je dolgo o vsem spraševal. Končno je škofu sporočil: »Fant ne laže.«
Oba s škofom sta se zamislila. Bala sta se, da bi bil fant poslan od partije z namenom rušiti Cerkev od znotraj. V zgodovini so znani primeri »termitskih« poklicev. Potem se je fant spet javil in prinesel maturitetno spričevalo. Ni si premislil. Želel je, da bi ga takoj krstili. Ker so mu povedali, da je potrebna priprava, je mislil, da na njega pritiskajo, da bi spremenil odločitev. Dejal jim je: »Razumite me, višja sila me priganja.« Po temeljiti pripravi je sprejel sveti krst in birmo in bil sprejet v semenišče. Doštudiral je teologijo in postal duhovnik. Danes deluje na Poljskem in je eden od najboljših duhovnikov. »Pri Bogu je vse mogoče« (Mt 19,26).
Povzeto po: frančiškan p. Petar Ljubičić, Zgledi spodbujajo