Z ADVENTOM VSTOPAMO V NOVO CERKVENO IN LITURGIČNO LETO

  Čas duhovne in bogoslužne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje, ki je letos 30. novembra, in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji, na sveti večer, 24. decembra. V tem letu bomo (pretežno) brali evangelije po evangelistu Mateju (leto A).
  Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni.
  Latinska beseda adventus pomeni prihod. Poznamo dva Gospodova prihoda. Gospod je prvikrat na svet prišel kot človek, rojen iz Device Marije; njegov drugi prihod pa pričakujemo na sodni dan. Kristjani verujemo v Gospodovo nevidno prihajanje v srca ljudi po delovanju Svetega Duha oziroma v skrivnostno Božjo navzočnost v srcu vsakega človeka, kar lahko razumemo in dojemamo samo v moči vere.
  Adventni čas ima dvojen značaj. Je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, 25. decembra; hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov.
  Znamenje zunanje priprave na božič je adventni venec. Tradicionalno se pri nas v cerkvah in po domovih pripravljajo adventni venci s štirimi svečami. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju.
  Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Kot okras in liturgični simbol adventnega časa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. Večji venec s štirimi svečami je postavljen v cerkvah na vidnem mestu v prezbiteriju, vsako adventno nedeljo pa na njem prižgemo eno dodatno svečo.