Preskoči na vsebino


Podružnične cerkve v župniji Velike Lašče

 

Podružnica Marijinega oznanjenja na Veliki Slevici

Žegnanje: prva nedelja v septembru (Angelska nedelja)

Kraj se omenja leta 1230. Ni znano, kdaj so cerkev zgradili, od leta 1471 je imela taborsko obzidje, pisno jo prvič omenjajo leta 1581. Na kamnitem portalu je v kronogramu letnica 1733, nad stranskimi vrati pa 1739, verjetno se nanašata na kasnejše preureditve. Odkriti ostanki poslikave v prezbiteriju in na njegovi zunanjščini: nad obokom zakristije je sv. Krištof, južno od slavoloka Jezusovo križanje, v notranjosti prezbiterija so ostanki fresk na desnem delu južne stene: apostoli, med njimi je razpoznan sv. Jernej z nožem in drugi svetniki ter nadangel Mihael s tehtnico. Leta 1858 so sem prenesli Kunatovve orgle iz Velikih Lašč. V cerkvi so trije baročni oltarji. Križev pot je iz leta 1893.

Podružnica svetega Jerneja na Rašci

Žegnanje: sv.Jernej, 24. avgust

Kraj se omenja leta 1317. O cerkvi govori Primož Trubar v predgovoru h Katekizmu iz leta 1575 v svoji kritiki cerkvenih naročil slikarjem, ko je bil pri njej njegov oče zakristan in pri tem omenja, da so jo leta 1528 ”obiskali” Turki in je imela freske apostolov (delni sledovi). Cerkev ima na portalu letnico 1765. Do 1. januarja 1907 je spadala pod župnijo Škocjan pri Turjaku. Sedanja cerkev je iz začetka 17. stoletja, letnica 1765 verjetno govori o kasnejši obnovi. V cerkvi so trije oltarji: sv. Jerneja, sv. Valentina in sv. Marije Magdalene. Kropilnik ima letnico 1688.

 

Podružnica svetega Ožbolta in Marije Snežne na Lužarjih

Žegnanje: sv. Ožbolt in Marija Snežna, 5. avgust

Prvotna cerkev je stala že v 12. stoletju in je pripadala župniji sv. Petra v Ljubljani. Tabor je dobila verjetno 1471. Prezidava je potekala v letih 1739 do 1748, ko so dobili tudi pokopališče. Imela je tri oltarje, v letu 1891 je dobila križev pot. Za božič 1942 so jo požgali. Zaradi političnega nasprotovanja je obnova stekla pozno, obnovljeno cerkev je 1. avgusta 1982 blagoslovill škof Stanislav Lenič. V glavnem oltarju je sedaj kip Marije Snežne, ob strani kip sv. Ožbolta. V zvoniku visi en zvon.

 

 

Podružnica svetega Roka nad Srobotnikom

Žegnanje: sv. Rok, 16. avgust

Ob moriji kuge je dal cerkev leta 1624 postaviti ortneški graščak baron Krištov Moškon. Imela je tri baročne oltarje. Slika sv. Agate iz 2. polovice 18. stoletja je delo Antona Postla. Med 2. svetovno vojno je bila cerkev močno poškodovana, zvonik pa podrt. Obnovili so jo leta 1970, pozidali so tudi zvonik in v njem sta dva zvonova; blagoslovil jo je škof Stanislav Lenič 16. avgusta 1970.

 

Podružnica Svete Trojice v Malih Laščah

 

Žegnanje:sv. Trojica, nedelja po Binkoštih

Osmerokotno rotundo s kupolo in laterno so verjetno začeli graditi leta 1728 (kronogram na portalu). Ob freskah je letnica 1735. V cerkvi so trije oltarji: glavni baročni, stranska neorenesančna sv. Jožefa in Žalostne Matere božje. Zvonik, ki je stal posebej, so proti kocu 19. stoletja povezali z rotundo.

 

 

 

Podružnica svetega Jakoba na Mali Slevici

Žegnanje: sv. Jakob, 25. julij

Kraj se omenja leta 1230. Cerkev je močno predelana, le raven strop spominja na starost in letnica 1656 na portalu, verjetno so jo takrat povečali. Glavni oltar je baročnega sloga.

 

 

 

 

Podružnica svetega Janeza Krstnika v Dvorski vasi

Žegnanje: sv. Janez Krstnik: 24. junij

Starost cerkve ni znana. Na kamnitem portalu je vklesana letnica 1722, verjetno je takrat dobila sedanjo podobo. Glavni oltar je baročen z rokokojskimi okraski. Stranska oltarja sta posvečena sv. Elizabeti in sv. Donatu. Med 2. svetovno vojno je bila močno poškodovana, obnovo so dovolili šele 1979. Zvonik so obnovili leta 1988, v njem sta dva zvonova.

 




Print Friendly and PDF