Preskoči na vsebino

nalagam novice...

Koliko in kaj

  Koliko se zavedamo, da živimo v stoletju svetniških papežev? Kaj če v mislih in besedah preveč prikimavamo natolcevanju o napakah in grehotah duhovnikov od blizu in daleč in iz preteklosti tja v neznano prihodnost!
  Seveda oprani kake svoje krivde, saj vendar molimo »za nove duhovne poklice«. Koliko in kaj pa vemo dobrega in svetega o svojih pastirjih in nadpastirjih? Dva, ki sta živela med nami in smo se z njima lahko rokovali, sta zapisana na oktobrskem koledarju.
  Zmoremo kot odrasli povedati mladim vsaj po eno pomembno dejanje za papeža Janeza Dobrega (kdo je bil to?) in za slovanskega Lôleka (pa ni bil lolek)?
  Pač, vsaj sv. Frančiška nekako poznamo, čeprav ni bil papež. Ptičke da je imel rad in vse male živalce. Sveti oče Pavel VI. pa Marijo, nebes kraljico! Ta goduje kot rožnovenska Mati Božja (ali vemo, kdaj, ne da bi pogledali na koledar?).
  Rožni venec je na Brezje Slovencem prinesel sv. Janez Pavel II. Tam je s kapljo njegove krvi na ogled v lepem relikviariju. Vabi k molitvi! Moli, moli rožni venec, ljubljeni slovenski krov!
  Še zdaleč ni dovolj, če to samo zapojemo. Molitev rožnega venca je 12. septembra 1683 pregnala Turke izpred Dunaja in odločila o usodi vse Evrope!
  Vprašajmo kakega veterana svetovne vojne, s kakšnim zaupanjem je v Normandiji ali pa kje v slovenski gmajni vrtel na prstu tako imenovani »vojaški« roženvenček.
  Dedje in pradedje umirajo, kaj bomo mi zapustili mlademu rodu? Raztresenost in godrnjavost, kako da je vse narobe in slabó.
  Smo danes že rekli Bogu hvala za poln krožnik in za mir božji?

Berta Golob